Ko otroci vidijo nasilje, so lahko agresivni, prestrašeni ali neobčutljivi na nasilje. Na možnost takšnih učinkov vpliva več stvari, na primer: kako realistično je nasilje? Ali v filmu teče kri? Ali je nasilje nagrajeno?
Tveganja
Možnost agresivnega vedenja
Če je nasilje prikazano realistično in verodostojno, se poveča tveganje za agresivno vedenje. Za majhne otroke so lahko spopadi med Pokemoni ali LEGO liki lahko tudi "realistični in verodostojni", saj težko ločijo, kaj je resnično in kaj lažno
Raziskave tudi kažejo, da postane nasilno vedenje privlačno, če ga na zaslonu uporabi simpatičen lik ("dober fant"). Pomembno je tudi, ali je nasilno vedenje vidno nagrajeno. Če je lik kaznovan zaradi uporabe nasilja, je možnost agresivnega vedenja manjša.
Neobčutljivost
Če otroci v medijih vidijo veliko nasilja, lahko postanejo zanj neobčutljivi: nasilje nanje ne deluje tako močno in o njem manj razmišljajo. Pri tem ima pomembno vlogo tudi verodostojnost nasilja: bolj ko je prikazano realistično, bolj škodljivo je.
Možnost za neobčutljivost je odvisna tudi od prikazovanja (številnih) poškodb in krvi. Pogosteje ko boste videli takšne podobe, manj občutljivi boste za nasilje.
Nazadnje lahko gledalci začnejo manj razmišljati o nasilju, če vidijo nasilje, ki je "upravičeno": nasilje, ki je na primer uporabljeno za reševanje nedolžnih žrtev ali za preprečitev neke katastrofe.
Močnejše kot je nasilje, višja je starostna kategorija
V produkcijah se lahko pojavijo vse vrste nasilja. Od brcanja in udarcev do streljanja, mučenja ali spolnega nasilja, kot sta napad ali posilstvo. Splošno pravilo je: močnejše kot je nasilje, višja je starostna kategorija.